poletna meglica

Jutro je bilo oblečeno v prosojno poletno meglico.Ta misel me spominja dneva izpred par let,ko sva s sodelavcem Janijem sestavljala filmski scenarij na to temo.Ker sva oba romantični duši, so se najine misli hitro sestavljale v na glas izgovorjene stavke in kaj hitro je nastal prvi del limonade. Ona se je v jutranji rosi sprehajala oblečena le v belo prosojno srajco,skozi meglico so prodirali sončni žarki in božali njene dolge valovite lase........In bla,bla,bla.
Ja,čisto sva "not padla".Ja,Jani je res razgledan in dober človek in nekako kar ne paše v ta naš kraj.Njega si predstavljam bolj nekje v Toskani ali na Elizejskih poljanah v družbi umetnikov.
Danes me  je klicala moja draga prijateljica Irena iz Holandije.Ona mi vedno polepša dan,saj me vedno nasmeje.Všeč mi je,ker je to kar je.Še vedno zna poiskati tistega otroka v sebi,ki ga mnogo ljudi že zelo zgodaj pozabi na poti do materiala.Super sva počvekali in nasmejali.Popoldne sem šla pogledat k našima mini kozama Beli in Merlinu.Ma super sta.Seveda je bila z mano Zara,ki je bila zelo korajžna in se je jima samozavestno približala na en meter.A Bela je šla še dalje in se z izredno radovednostjo približevala Zari,ki je se je ritensko pomikala v zavetje k mojim nogam. No,žival je pametnejša od človeka in Bela se je ustavila na taki razdalji,ki je Zari ustrezala in tako sta se nemo opazovali.Merlin je seveda posnemal Belo in vsi štirje smo se lep čas gledali.Za njih ne vem,ampak jaz sem neizmerno uživala v tej živalski družbi.Nič praznega blebetanja,vpitja,kletvic......,le tišina.Škoda,da ljudje ne znamo biti večkrat taki,da bi opazovali živali in se od njih marsikaj naučili.
Prijeten popoldan se je prevesil v prijeten večer,saj me je poklicala bivša šefica.Adele se zmeraj srčno razveselim,saj je prijetna ženska z velikim srcem.Vedno je pripravljena pomagati in to njeno vrednoto zelo občudujem.Zmenili sva se,da greva na večerjo.Datum sicer še visi v zraku,ampak,za sveto mi je obljubila,da se bo to zgodilo v kratkem,takoj,ko bo imela prost večer v službi.
Vesela sem,da me obkrožajo ljudje,ki še poznajo vrednote.Svet namreč tone zaradi izgube le teh,finančna kriza je le simptom.Skromnost in dobroto so nekateri zamenjali s pohlepom in sovraštvom.
Noč je krasna in pred hišo opazujem ples kresnic.

Tih deževen dan

Včeraj je bil na koledarju Medard in glede na to,da je lilo ves dan,se nam obeta 40 več ali manj mokrih dni.Glede na to,da je v naši prelepi dolini obisk turistov odvisen ravno od vremena,se nam ne obeta kaj dobrega.Tudi današnje jutro je bilo sivo in megleno.Še napol v snu sem se odpravila v trgovino in tam srečala mojo dolgoletno in zelo drago prijateljico Vesno.Njen objem je bil kot balzam za mojo dušo,saj tako zgodaj zjutraj nisem ravno navdušena nad nekim čvekom kar z nekimi ljudmi. Moram priznati,da se v tem prelepem kraju raje držim bolj zase,ker večina okolice deluje name bolj pesimistično.No,je pa tudi kar nekaj ljudi,ki jih cenim,spoštujem in včasih z njimi zelo rada poklepetam. Skratka,spoštujem vse ljudi in se striktno držim načela: Ne delaj tistega drugim,kar sam nočeš,da delajo tebi!Pri sebi opažam,da se vsako leto bolj umikam v samoto in čedalje bolj uživam v družbi živali. Ob njih postanem neverjetno mirna in sproščena.
Popoldne je končno  sonce le pregnalo oblake in z Zaro sva se odpravili v Kobarid po manjših opravkih.Uživali sva,še posebno Zara,ki je sklenila novo prijateljstvo z mlado maltežanko Lili,jaz pa sem prijetno poklepetala z njeno lastnico,ki prihaja z Beograda.
Kljub slabemu vremenu sva medve preživeli krasen dan,torej deževen dan  ne more biti vzrok za slabo voljo.Ni slabih in ni dobrih dni .So samo dnevi. In samo od nas je odvisno kako jih bomo preživeli.
Prijeten in miren večer je zajel dolino,zunaj rahlo rosi poletni dež.Zara se je že pogreznila v globok spanec in gotovo sanja lepe sanje,saj je preživela krasen dan.
Komaj čakava novo jutro in z njim nov poletni dan,ki bo gotovo enkraten in neponovljiv!

življenje je lepo

Marsikdo se v mojem prelepem kraju s tem ne bi strinjal.Večina ljudi misli,da nam je življenje dano za trpljenje,čeprav imajo deloma prav;vendar tega ne gledajo s prave strani. Slabi dogodki in trenutki so nam poslani z določenim namenom.Z namenom,da se iz njih nekaj naučimo,sprejmimo jih kot darilo in ne kot kazen.Toda lažje je misliti negativno in se smiliti samemu sebi.S trpljenjem se pride do razsvetljenja,sam Jezus je to prestajal.Njega občudujem,občudujem zato,ker zaradi vsega hudega kar se mu je dogajalo,nikoli ni nikogar obsojal. Mi pa hitimo iskat krivca zunaj sebe.In to zadošča. Vendar to ni resnica,to je iluzija!Resnica je ta,da krivec ni izven nas,temveč v nas.Mi sami dajemo negativni pečat dogodku.
Vedeti moramo,da nam je poslano tisto kar tisti trenutek potrebujemo in kar je najbolje za nas,pa naj se nam zdi še tako tragično.Osvojiti moramo lekcijo.Toda lažje nam je tarnati in obsojati. Kmalu nas doleti naslednja lekcija in naslednja in še naslednja. Ponavljamo vedno ene in iste napake in še dalje tarnamo kako nam gre vse narobe. Seveda,če prve lekcije nismo osvojili,ne moremo dalje na drugo.
Sprejeti moramo dejstvo,da nič v življenju ni ne dobro ne slabo. Življenje samo je! Enostavno,kajne? In hkrati čudno,ker ni zapleteno.To namreč mi hočemo.Zakomplicirati življenje do maksimuma.
Ne iščimo izven nas,iščimo v nas! Umaknimo se za nekaj trenutkov v miren kotiček,globoko vdihnimo in se zazrimo vase. V svojem srcu bomo našli vse zaklade,ki jih iščemo nekje tam zunaj.
Ob notranjem miru bomo našli vse odgovore,srečo in nenazadnje resnico.Začnimo jutrišnji dan drugače,z lepo mislijo,z nasmeškom ali pa le z globokim vdihom. Opazujmo majhne otroke in živali in se od njih  učimo sproščenosti,neobremenjenosti in nenarejenosti.
Zara ravno sedaj leži na hrbtu z vsemi štirimi tačkami od sebe in gotovo sanja lepe sanje,saj taka sproščenost ne dovoljuje nočnih mor.Zdaj jo bom poskusila posnemati in sem prepričana,da bom tudi jaz sanjala lepe sanje,ki bodo uvod v lepo in drugačno jutro.