Ob velikonočnih praznikih me spomin vedno ponese nazaj v tista otroška leta.Moram reči,da moje otroštvo ne slovi po lumparijah,čeprav sem kar nekaj krat razmišljala kako bi kaj ušpičila.A so moje "lumparije" večinoma ostale le v moji glavi. Ta prigoda,ki se je pa čisto spontano realizirala,mi je ostala zelo živo v spominu in ko jo v mislih podoživljam,se mi usta razširijo do ušes.
Bilo je pred dobrimi tridesetimi leti,ko smo mularija počasi stopali proti puberteti in se hkrati veselili velikonočnih praznikov predvsem zaradi pirhov,saj praznika nismo posebej praznovali,ker smo živeli v socialističnih in komunističnih časih.Mama me je poslala k noni po domača jajca,ki jih je imela vedno dovolj,saj so ji njene kure dobro nesle.Napolnila mi je škatlo za jajca in odšla sem proti domu.Na poti se mi je pridružila Irena in se ponudila,da me bo spremljala do "Rabljka".To je gozd s pravim imenom Raveljnik in pot čezenj mi je bila zaradi bujne otroške domišljije nemalo krat strašljiva.Veje,drevesa in razni šumi so bili zame prave pošasti.
Ob vhodu v ta gozd je bil na levi strani kar strm breg,ki ga že leta niso kosili in je bil poraščen s suho travo,ki je ob začetku pomladi odlična za drsanje s kosom kartona ali polivinila.Ker takrat nisva imeli ne enega,ne drugega,sva slekli šumeči bundi,se usedli nanje in že sva švignili po bregu navzdol.Enkrat,dvakrat,dvajsetkrat.Nakar meni šine v glavo,da bi lahko trkljali jajca.Irena je šla ob vznožje in jih lovila,jaz pa sem jih na vrhu potrkljavala proti njej.Nekaj časa so jajca cela prihajala k Ireni,potem pa sem zadevo popestila in ji začela pošiljati enega za drugim.Kaj kmalu je prišlo do karambolov in polovico jajc je ostalo razbitih v tisti suhi travi.Naju pa je od režanja bolel trebuh.Doma sem se mami zlagala,da noni ta teden kure slabo nesejo in mi je lahko dala le pet jajc.Malo čudno me je pogledala,a na srečo me ni več zasliševala.Z Ireno sva to še večkrat ponovili,ne glede,da je bila velika noč že zdavnaj mimo in vedno sva se nasmejali do solz.
Pred nekaj leti sem brala,da v neki vasi v Prekmurju na velikonočni ponedeljek tekmujejo v trkljanju pirhov,zmagovalec je tisti,ki mu ostane pirh cel.Prekmurci so pametni,ker trkljajo pirhe,medve sva bili pa presneto korajžni,da sva se lotili surovih jajc.No,pa naj imajo Prekmurci "trkljanje pirhov",Wednčni pa "adrenalinsko trkljanje jajc".
