Včeraj je bil poseben dan.Zame.Za naju.Na lepo sončno soboto,20.septembra,davnega leta 1986,sva se odločila,da bova skupaj v slabem in dobrem.Pri svojih rosnih 18.letih sem to odločitev sprejela tako samozavestno in pogumno,brez pomislekov in dvomov. Danes,s to pametjo,bi verjetno lep čas oklevala.To potrjuje dejstvo,da je mlad človek precej manj obremenjen z vsemi miselnimi vzorci,ki jih je prejemal od prednikov,oz.širše družbe. Z leti se počasi uokvirjamo v vedno manjši okvirček,tam čemimo in se zaradi tega počutimo varne,saj kot taki ustrezamo družbenim normativom.No,meni že lep čas ni preveč mar,če ustrezam večini ali ne.Dovolj mi je,da ustrezam tistim,ki me imajo radi tako kakršna sem in to mi je dovolj.V življenju imamo verjetno vsi nek ožji krog ljudi,ki jih imamo radi prav zaradi njih samih.Ker so enkratni taki kot so.
Moja zlata hčerka se tega zaveda,zato je na mojo srebrno poroko povabila le take ljudi.Tako,da sem poleg moje zlate mame, pogrešala še moji dve zelo dragi in dolgoletni prijateljici Ireno in Vesno.Irena je v daljni Holandiji,Vesno pa je zadržala gostinska služba.To sta dve zlati ženski,ki me nikoli v življenju nista razočarali in sta bili veliko krat z mano v dobrem in slabem.Rada vaju imam in hvala,da sta prisotni v mojem življenju!
Praznovanje je bila zamisel moje punčke in srečna sem,da jo imam v svojem življenju.Presenečenje je bilo popolno,v srebrnem stilu.Baloni,šopek iz vrtnic,pika na i pa dvonadstropna torta s poročnimi fotografijami izpred 25ih let.Solze sreče so mi tekle po licih,ko sem videla naju in ljudi,ki so naju imeli radi takrat in danes.Čeprav so nekateri že pokojni,sem čutila,da so včeraj z nama.Še posebno močno sem začutila v srcu prisotnost moje mame in to me je zelo osrečilo.Za ta srečni trenutek bi se rada zahvalila tudi Martini in Gregi,saj sta polna idej,ki znajo osrečiti človeka.Upam,da bosta polna idej tudi za najino zlato poroko.
Hvala vsem,ki ste v najinem življenju!
ponedeljek, 19. september 2011
nedelja, 11. september 2011
pametne glave
Dober mesec mineva od mojega zadnjega zapisa,ko sem zlivala moje tegobe na "papir".No,tisto je mimo in počutim se olajšano,ker na hrbtu nosim eno vrečo manj.Današnja nedelja ni nič kaj jesenska,saj je temperatura zrasla na 30 stopinj,tako,da naša Zara leži v senci kot bi jo kdo ustrelil, Bele in Merlina pa vročina ne moti,le da sta skupaj.Ponavadi namreč Bela preskoči ograjo in se veselo pase v polmetrski travi in tudi slučajno si ne pusti motiti,ko Merlin neutolažljivo joka in moleduje,da naj se vrne nazaj k njemu.Polhi marljivo nabirajo ozimnico in od časa do časa pod našo streho izbruhne prepir in pretep.Očitno je tajkunstvo tudi med njimi.Naša Uhlja pa nas vsak dan redno obišče in temeljito opravi inšpekcijski pregled po vsej parceli.Ah,te živalce so tako pristne!Ko bi le ljudje bili taki,pa bi bil na svetu raj.
Ravnokar poslušam po televiziji komentarje na temo 11.september in mi gre to pametovanje že precej na živce.Pred desetimi leti je ves svet napovedal vojno proti terorizmu in dejansko je že vseh deset let vojna.Izgubljenih deset let!Vse to je nekakšno v celofan zavito sranje.Bog ve kaj vse je v ozadju vsega tega.Definitivno denar in napihnjen ego petih ljudi.Kdor se bori proti vojni,je v bistvu za.Naj se začnejo boriti za mir,za pravičnost,za dobro! To je mati Tereza lepo povedala in z njo se popolnoma strinjam.
Naj vsaka država pomete pred svojim pragom.Ta preklet denar naj se ukine in naj se uvede blagovna menjava. Nekateri še niso dojeli,da smo vsi eno.5% ljudi bogati na račun 95% revnejših.
Recesija,podnebne spremembe,gospodarska rast,...vse to je en velik nateg!Cilj vsega je držati represijo nad narodi in jim vliti čim več strahu in ko je človek v krču,je nebogljen in neškodljiv.Ždi v kotu,tih,ponižen in čaka na navodila.
Srčno upam,da bo dobro premagalo zlo.
No,jaz se trudim vsak dan narediti dobro delo in občutek je odličen.Ni denarja,ki bi ti bolj zapolnil srce s srečo,kot ta občutek,ko veš,da si nekoga osrečil. Pa čeprav je to živalca.Je živo bitje kot mi in tudi ona si želi živeti in do tega ima vso pravico.
Jesen je moj čas,ker obožujem njen vonj in barve.Vsak dan je tišji in če se zazreš,lahko očitno vidiš,kako se narava pripravlja k počitku.Počasi,a vztrajno.V svojem popolnem ritmu,ki mu človek nikoli ne bo dorasel.
Ravnokar poslušam po televiziji komentarje na temo 11.september in mi gre to pametovanje že precej na živce.Pred desetimi leti je ves svet napovedal vojno proti terorizmu in dejansko je že vseh deset let vojna.Izgubljenih deset let!Vse to je nekakšno v celofan zavito sranje.Bog ve kaj vse je v ozadju vsega tega.Definitivno denar in napihnjen ego petih ljudi.Kdor se bori proti vojni,je v bistvu za.Naj se začnejo boriti za mir,za pravičnost,za dobro! To je mati Tereza lepo povedala in z njo se popolnoma strinjam.
Naj vsaka država pomete pred svojim pragom.Ta preklet denar naj se ukine in naj se uvede blagovna menjava. Nekateri še niso dojeli,da smo vsi eno.5% ljudi bogati na račun 95% revnejših.
Recesija,podnebne spremembe,gospodarska rast,...vse to je en velik nateg!Cilj vsega je držati represijo nad narodi in jim vliti čim več strahu in ko je človek v krču,je nebogljen in neškodljiv.Ždi v kotu,tih,ponižen in čaka na navodila.
Srčno upam,da bo dobro premagalo zlo.
No,jaz se trudim vsak dan narediti dobro delo in občutek je odličen.Ni denarja,ki bi ti bolj zapolnil srce s srečo,kot ta občutek,ko veš,da si nekoga osrečil. Pa čeprav je to živalca.Je živo bitje kot mi in tudi ona si želi živeti in do tega ima vso pravico.
Jesen je moj čas,ker obožujem njen vonj in barve.Vsak dan je tišji in če se zazreš,lahko očitno vidiš,kako se narava pripravlja k počitku.Počasi,a vztrajno.V svojem popolnem ritmu,ki mu človek nikoli ne bo dorasel.
Naročite se na:
Objave (Atom)